Vučić: Srbija po več kot desetletju ponovno uvaja obvezno služenje vojaškega roka

Srbija sledi vzoru nekaterih evropskih držav, ki so pred kratkim ponovno uvedle služenje obveznega vojaškega roka. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je v soboto na vojaškem letališču Batajnica v bližini Beograda naznanil, da bo v Srbiji ponovno obvezno služenje vojaškega roka za mlajše moške od 30 let.

Po Vučićevih navedbah bo treba pred uradnim začetkom nabora dokončati še vrsto administrativnih in logističnih postopkov, po njegovih napovedih pa naj bi služenje vojaškega roka trajalo 75 dni. Srbija je sicer naborništvo opustila leta 2011, ko se je odločila za prehod v profesionalno vojsko.

O ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka se je sicer v Srbiji govorilo že nekaj časa, predsednik Vučić pa je decembra lani napovedal, da bodo "to izvedli zelo hitro". Obrambni minister Bratislav Gašić pa je takrat tudi dejal, da so v zadnjem letu intenzivno obnavljali vojaško infrastrukturo, da bo vse nared za nove nabornike.

Decembra objavljeni podatki državnega proračuna za naslednja tri leta predvidevajo, da bo Srbija za služenje vojaškega roka na letni ravni namenila nekaj manj kot 29 milijonov evrov, skupaj v treh letih pa okoli 87 milijonov evrov. Vučić je sicer soglasje za ponovno uvedbo služenja obveznega vojaškega roka podpisal že leta 2024. Takrat je izpostavil, da država načrtuje, da bi vsako leto izurili okoli 20.000 nabornikov.

Na Hrvaškem se že urijo naborniki

Na Hrvaškem so že več let razmišljali o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, kar se je nato letos marca tudi uresničilo. Takrat je v hrvaške vojašnice vkorakalo 800 nabornikov, ki so začeli usposabljanje, hrvaški politični vrh pa načrtuje, da bi lahko na letni ravni vpoklicali do 4.000 nabornikov.

Na obvezno služenje vojaškega roka bodo naši južni sosedje letos vpoklicali moške, rojene leta 2007, strošek usposabljanja pa bo po navedbah ministrstva za obrambo okoli 23,7 milijona evrov na leto.

Usposabljanje bo trajalo dva meseca, naborniki pa bodo med tem časom vsak mesec prejeli 1.100 evrov, ta čas pa se jim bo štel v delovno dobo.

Po koncu bodo lahko nadaljevali kariero v vojski oziroma na ministrstvu za obrambo, preostali pa bodo razporejeni med rezerviste. Prednost bodo imeli tudi pri zaposlovanju v državnih, regionalnih in lokalnih organih.

O uvedbi naborništva razmišljajo v Nemčiji

O ponovni uvedbi naborništva razmišljajo tudi v Nemčiji. Nemški kancler Friedrich Merz je nedavno razkril načrte o ustvarjanju najmočnejše konvencionalne vojske v Evropi. Po njegovih navedbah bi prek naborništva lahko precej povečali število aktivnih pripadnikov nemške vojske, in sicer s približno 185.000 na 260.000 do leta 2035.

Nemčija bi lahko po Merzevih navedbah ponovno uvedla naborništvo že leta 2027.

Med državami, ki so ponovno uvedle obvezno služenje vojaškega roka, prednjačijo baltske in nordijske države – Litva je to storila že leta 2015, sledili sta ji Švedska (2017) in Latvija (2024). Na Norveškem in Danskem je naborništvo že nekaj let v veljavi, so pa to tam razširili tudi na ženske.

O morebitni ponovni uvedbi naborništva razmišlja še nekaj drugih evropskih držav, in sicer Poljska, Francija, Belgija in Romunija.

Kaj pa Slovenija?

V zadnjih letih so tudi v naši državi vzniknile govorice o tem, da bi lahko ponovno uvedli obvezno služenje vojaškega roka, predvsem v luči zaostrenih geopolitičnih razmer.

Slovenija je sicer leta 2004 prenehala izvajati obvezno služenje vojaškega roka, leta 2010 pa tudi obvezno služenje oseb z opravljenim vojaškim rokom v rezervni sestavi, ki je bila del vojne sestave Slovenske vojske.

Dolga leta se je Slovenska vojska soočala s kadrovsko podhranjenostjo, SV pa je zaradi tega z različnimi akcijami skušala prepričati mlade in ostale, naj se tam zaposlijo. Se je pa ta trend v zadnjih letih vendarle nekoliko obrnil, saj so leta 2023 v Slovenski vojski zabeležili več novih zaposlitev kot upokojitev.

Po zadnjih dostopnih podatkih ministrstva za obrambo ima Slovenija skupno 7.592 pripadnikov in pripadnic, od tega jih poklicno sestavo tvori 6.276.

Je pa možno v Sloveniji trenutno opraviti prostovoljno služenje vojaškega roka, ki traja približno 13 tednov.

Čeprav se je o možnosti ponovne uvedbe naborništva ugibalo že v času vlade Roberta Goloba, pa do tega na koncu ni prišlo. Tudi nova vlada Janeza Janše pa tega – vsaj za zdaj – še ne namerava uvesti. Koalicijska pogodba namreč ponovne uvedbe služenja obveznega vojaškega roka ne omenja.

So pa v pogodbo koalicijski partnerji zapisali, da bodo v osnovne in srednje šole vključevali vsebine iz državljanske odpornosti – domoljubje, civilna zaščita, prva pomoč, obramba, kibernetske grožnje in ravnanje v krizah.